Oglasnik Plus

Zanimivi članki in mali oglasi na spletni strani Oglasnik plus, kjer se nahajajo povezave na strani z različno tematiko, ki bi znala zanimati tudi vas.

Sekundarna več enotna dražba

Sekundarna več enotna dražba

16 junija, 2018

Na slednji se hkrati proda več kot ena identična stvar, namesto da bi imeli posamezne dražbe. Ta vrsta se lahko dodatno razvrsti kot enotna cenovna dražba ali diskriminatorna cena dražbe.

Kaj torej pomeni enotna cenovna dražba? Z drugimi besedami jo lahko imenujemo tudi kot ‘avkcijo kliringne cene’, je torej več enotna dražba, v kateri se za isto ceno prodaja določeno število homogenega blaga. Vsak ponudnik na dražbi lahko predloži (po možnosti več enotne) ponudbe, pri čemer navede količino želenih enot in ceno, ki jo je pripravljen plačati na enoto. Običajno so te ponudbe zapečatene, kar pa pomeni, da se ne odkrijejo drugim kupcem, dokler se dražba ne zaključi. Dražilec najprej služi najvišjemu ponudniku in mu da število zahtevanih enot, nato drugemu najvišjemu ponudniku in tako naprej, dokler se dobava blaga ne izčrpa. Vsi ponudniki nato plačajo ceno na enoto, ki je enaka najnižji zmagovalni enoti, ne glede na njihovo dejansko ponudbo. Nekatere variacije te dražbe imajo zmagovalci, ki plačujejo najvišjo ponudbo za izgubo in ne najnižjo zmagovalno ponudbo.

Enotna cenovna dražba se lahko uporabi za združevanje količine enot, ki jih ponuja več prodajalcev večim kupcem. Ta slog dražbe, ki se včasih imenuje klicni trg ali dvojna dražba se deli z značilnostmi mehanizma odprtega trga, v katerem lahko hkrati sodelujejo vsi kupci in vsi prodajalci, ki jih zanima trgovanje s homogenim blagom. Mehanizem kliringne cene se pogosto uporablja v tržnem okviru, primeru pa vključujejo dražbe državnih obveznic, energetskih trgov in trge potrdil skladnosti.

V teoriji je takšna dražba spodbuda ponudnikom, da ponudijo nepošteno ponudbo, razen če vsak ponudnik zahteva samo eno enoto. Ponudniki imajo za povpraševanje po več enotah spodbudo, da svoje ponudbe ponudijo za enote, ki niso prve, ker lahko te vplivajo na ceno, ki jo plača ponudnik. To zmanjšanje povpraševanja pa lahko povzroča neučinkovito ravnovesje.